O Ljudskem vrtu

Ljudski vrt je naravna, kulturna, arhitekturna in športna znamenitost mesta Maribor. Zgodovina tega izjemnega športnega parka je povezana s češkim industrialcem Josephom Langerjem, ki je v oporoki izrazil željo, da bi bil park okoli vile dostopen vsem meščanom za oddih in razvedrilo. Langerjeva vdova je po njegovi smrti vilo in okoliške parcele za majhen denar prodala mestni občini, park pa odprla za širšo javnost ter ga poimenovala Volks-garten oziroma Ljudski vrt. Na območju športnega kompleksa Ljudski vrt, po skoraj 150 letih odkar je mestna občina odkupila park in na njem uredila prireditveni in športni prostor vadi in tekmuje več kot 20 športnih društev, tri srednje šole in drugi občasni uporabniki. Ljudski vrt je največja športna površina mesta Maribor in je lociran med Mladinsko ulico na severu in Gregorčičevo ulico na jugu, na vzhodu in zahodu ga omejujeta Strossmayerjeva in Kajuhova ulica.

Javni športni objekti, kamor umeščamo tudi športni kompleks Ljudski vrt v Mariboru, so v skupni lasti Mestne občine Maribor in ZMŠD Branik, z njimi pa upravlja s strani MOM ustanovljen Javni zavod Športni objekti Maribor. Objekti so navzven prepoznavni kot samostojni športni kompleksi, eden takih je tudi športni kompleks Ljudski vrt.

Najbolj prepoznaven objekt znotraj Ljudskega vrta je centralni mestni stadion. Stadion Ljudski vrt meri 12.782 m2. Športni objekt sestavljajo igrišče, tribune, ki sprejmejo do 12.702 gledalcev in spremljajoči objekti. Športni objekt je namenjen športni vadbi in nogometnim tekmovanjem (NK MARIBOR, NOGOMETNA ZVEZA SLOVENIJE) ter organizaciji kulturnih in zabavnih prireditev. Pod vzhodno tribuno stadiona je telovadnica za borilne športe v kateri potekajo vadbe juda (Judo klub Branik), karateja (Karate klub Branik) in aikida (Aikido klub Branik)  ter telovadnica za košarko (AKK BRANIK), odbojko (OK NKBM) in badminton (Badminton klub Branik). Pod zahodno tribuno se nahaja sabljaška telovadnica in telovadnica za vadbo nogometne šole. Stadion skupno gosti 155.000 uporabnikov in obiskovalcev na leto. V Ljudskem vrtu imajo svoj sedež številna uspešna športna društva, ki spadajo pod okrilje ZMŠD Branik.

Zgodovina Ljudskega vrta

Ljudski vrt je poimenovan po mariborskem javnem drevesnem parku, zasajenem leta 1873 na zemljišču zdajšnjega stadiona. Park je bil kasneje preurejen v vojaško strelišče, leta 1920 so na tem zemljišču uredili prvo nogometno igrišče. Maribor ima izjemno bogato tradicijo športa in športnih objektov, prva teniška igrišča v Mariboru so bila na območju Ljudksega vrta zgrajena že leta 1901. Čeprav so se prve športne površine ŠD Maribor nahajale na SZ vogalu Cankarjeve in Maistrove ulice ter na Krekovi ulici, pa je prav Ljudski vrt skupni imenovalec ZMŠD Branik. Izgradnja športnih igrišč na območju Ljudskega vrta se je pospešeno začela po 2. svetovni vojni, ob Mladinski ulici sta bili na opuščenih teniških igriščih urejeni dve odbojkarski in eno košarkarsko igrišče, ob Kajuhovi ulici pa nova teniška igrišča. Tudi nogometaši so si uredili svoje nekdanje igrišče, najprej samo za vadbo, pozneje pa so bile na zahodnem delu nasipa zgrajene betonske stopnice s sedeži za gledalce. V obdobju do in po osamosvojitvi Slovenije je na območju Ljudskega vrta prišlo do obsežnih gradenj in posodobitev, tako da sedaj območje obsega več kot 50.000 m2 odprtih in zaprtih športnih površin.