Ljudski vrt je poimenovan po mariborskem javnem drevesnem parku, zasajenem leta 1873 na zemljišču zdajšnjega stadiona. Park je bil kasneje preurejen v vojaško strelišče, leta 1920 so na tem zemljišču uredili prvo nogometno igrišče. Maribor ima izjemno bogato tradicijo športa in športnih objektov, prva teniška igrišča v Mariboru so bila na območju Ljudksega vrta zgrajena že leta 1901. Čeprav so se prve športne površine ŠD Maribor nahajale na SZ vogalu Cankarjeve in Maistrove ulice ter na Krekovi ulici, pa je prav Ljudski vrt skupni imenovalec ZMŠD Branik. Izgradnja športnih igrišč na območju Ljudskega vrta se je pospešeno začela po 2. svetovni vojni, ob Mladinski ulici sta bili na opuščenih teniških igriščih urejeni dve odbojkarski in eno košarkarsko igrišče, ob Kajuhovi ulici pa nova teniška igrišča. Tudi nogometaši so si uredili svoje nekdanje igrišče, najprej samo za vadbo, pozneje pa so bile na zahodnem delu nasipa zgrajene betonske stopnice s sedeži za gledalce. V obdobju do in po osamosvojitvi Slovenije je na območju Ljudskega vrta prišlo do obsežnih gradenj in posodobitev, tako da sedaj območje obsega več kot 50.000 m2 odprtih in zaprtih športnih površin.