Zgodovina

Predsednik MŠD je leta 1990 sklenil, da je potrebno obnoviti mali stadion. V ta namen je prevzel iniciativo za ustanovitev Zveze športnih društev Branik, ki bi naj obnovo izpeljala. V Zvezo se je združilo šest samostojnih društev skupaj z MŠD-jem 8. oktobra 1991, z nalogo bedeti nad obnovo malega stadiona. Zveza ni bila nikoli uradno registrirana, a je kljub temu uspela izpeljati obnovo do leta 1998. Posodobljen mali stadion je imel 1800 sedežev, pod tribunama pa so bile leta 1999 zgrajene še garderobe in sanitarije. Tako je čakal stadion, v športno uporabnem stanju, na pokritje. Šele v letu 1999 so se nato začele priprave pravil zveze društev in pogodba o pristopu v zvezo. Z ustanovnim zborom Zveze mariborskih športnih društev (ZMŠD) Branik je bila le-ta dne, 25. 2. 2000, ustanovljena za uresničevanje skupnih nalog, do konca leta 2000 so pristopili še ostali klubi in MŠD je takrat prenehal obstajati.

MŠD Branik je v letu 1956 sestavljalo 16 klubov in je takrat izdajalo glasilo »Mariborski šport«. Uprava je poslovala v Langerjevi vili v Ljudskem vrtu, poslovanje klubov pa je potekalo večinoma preko poslovalnice na Grajskem trgu. Nogometni klub je imel poslovalnico v zadružnem domu na Partizanski cesti, kolesarji so imeli svoj sedež v mestni mehanični delavnici na Koroški cesti, šahisti so si uredili prostore na Slovenski ulici 15. V letu 1964 je v zveznih tekmovanjih nastopalo kar 24 moštev MŠD Branik. Njihovi športni dosežki so predstavljali 60% vseh vrhunskih rezultatov, doseženih na mariborskem območju. Takrat je društvo kot celota veljalo za najmnožičnejše in najkakovostnejše športno društvo v Sloveniji. MŠD Branik je leta 1969 za svoje delovanje prejel Bloudkovo nagrado.

Konec julija leta 1951 sta se SŠD Polet in NK Branik združila v Mariborsko športno društvo Branik. Slovesna otvoritev čolnarne Veslaškega kluba Branik je bila leta 1950. Dve leti kasneje, 12. julija, so slovesno odprli športni park MŠD v Ljudskem vrtu.

Pred koncem leta 1948 je prišlo do pobude, ki je leta 1951 privedla do ustanovitve Mariborskega športnega društva Branik. Ime »Branik« naj bi predstavljalo poslanstvo kluba ob severni meji. Začetek te reorganizacije naj bi pripadal nogometu kot najmočnejši športni panogi, potem pa bi se še razširila na druge panoge.

Po koncu 2. svetovne vojne je kazal Ljudski vrt zelo žalostno podobo. Porušeni so bili objekti in uničena igrišča. 19. julija 1945 je bil ustanovni sestanek Fizkulturnega društva Maribor kot naslednjika 1. SSK Maribor in Sokola Maribor-Matica. Društvo je prevzelo igrišča v Ljudskem vrtu in Fizkulturni dom Union. Društvo je imelo naslednje športne panoge, splošno in orodno telovadbo, odbojko, košarko, atletiko, smučanje, plavanje, nogomet, streljanje, tenis, namizni tenis, boks, sabljanje, motoristiko in šah. 27. septembra 1946 se je društvo preimenovalo v Fizkulturno društvo Polet, ki se je nato dve leti kasneje preimenovalo v Sindikalno športno društvo Polet (SŠĐ Polet).

V letu 1941 je prišla štiriletna vojna, brez slovenskega športa v Mariboru in brez 1. SSK Maribor. 1. SSK Maribor je bil trdnjava in žarišče domoljubov, zato ni naključje, da je prav to društvo v uporu in narodnoosvobodilnem boju dalo svoj tragični prispevek. Svoje življenje je izgubilo kar 51 članov 1. SSK Maribor, med katerimi so bili štirje narodni heroji.

Po zlomu Avstro-ogrske vladavine je Športno društvo Maribor 28. junija 1919 nasledil prvi slovenski športni klub Maribor (1. SSK Maribor). 1. SSK Maribor se je v razmeroma kratkem času organizacijsko utrdil in na športnem področju močno uveljavil. Na Pohorju so leta 1926 organizirali prve smučarske tekme. Tudi plavalci so začeli tekmovati v neugodnih razmerah na Dravi. Zelo uspešno so se razvili rokomet, namizni tenis, tenis, nogomet in šah. Junija 1929 je bila organizirana otroška olimpijada v raznih športnih igrah s kvalitetnimi turnirji v nogometu, rokometu, tenisu, atletiki in tekmovanju čolnov od Mariborskega otoka do državnega mostu. Kopališče Mariborski otok je bilo odprto leta 1930. Pri 1.SSK Maribor je bil decembra 1930 ustanovljen sabljaški odsek, boksarski odsek pa v septembru 1940.

Med kolesarji je vzklila ideja, ustanoviti primerno društvo. Že 5. septembra 1900 je cesarsko kraljevska vlada v Grazu potrdila predložena pravila Športnega društva Maribor. Po teh pravilih je bilo potrebno, da društvo goji različne športne panoge. Redni član je bil lahko vsakdo, ki se ukvarja s športom, podporni pa vsak, ki hoče podpirati društvene koristi, vsi pa so morali stanovati v Mariboru. Društveni pozdrav je bil » Zdravo!«. Iz telovadnega dela ŠD Maribor se je leta 1907 razvil  mariborski Sokol. Športno društvo Maribor je v začetku prirejalo kegljaško druženje, strelske, pevske in druge zabavne večer ter razne športne zvrsti, kot tenis, kolesarjenje, telovadba in turistika.