Ustanovitev Zveze mariborskih športnih društev Branik leta 2000
June 2nd, 2000Predsednik MŠD je leta 1990 sklenil, da je potrebno obnoviti mali stadion. V ta namen je prevzel iniciativo za ustanovitev Zveze športnih društev Branik, ki bi naj obnovo izpeljala. V Zvezo se je združilo šest samostojnih društev skupaj z MŠD-jem 8. oktobra 1991, z nalogo bedeti nad obnovo malega stadiona. Zveza ni bila nikoli uradno registrirana, a je kljub temu uspela izpeljati obnovo do leta 1998. Posodobljen mali stadion je imel 1800 sedežev, pod tribunama pa so bile leta 1999 zgrajene še garderobe in sanitarije. Tako je čakal stadion, v športno uporabnem stanju, na pokritje. Šele v letu 1999 so se nato začele priprave pravil zveze društev in pogodba o pristopu v zvezo. Z ustanovnim zborom Zveze mariborskih športnih društev (ZMŠD) Branik je bila le-ta dne, 25. 2. 2000, ustanovljena za uresničevanje skupnih nalog, do konca leta 2000 so pristopili še ostali klubi in MŠD je takrat prenehal obstajati.Slovesna otvoritev športnega parka MŠD Branik v Ljudskem vrtu leta 1952
June 6th, 1952MŠD Branik je v letu 1956 sestavljalo 16 klubov in je takrat izdajalo glasilo »Mariborski šport«. Uprava je poslovala v Langerjevi vili v Ljudskem vrtu, poslovanje klubov pa je potekalo večinoma preko poslovalnice na Grajskem trgu. Nogometni klub je imel poslovalnico v zadružnem domu na Partizanski cesti, kolesarji so imeli svoj sedež v mestni mehanični delavnici na Koroški cesti, šahisti so si uredili prostore na Slovenski ulici 15. V letu 1964 je v zveznih tekmovanjih nastopalo kar 24 moštev MŠD Branik. Njihovi športni dosežki so predstavljali 60% vseh vrhunskih rezultatov, doseženih na mariborskem območju. Takrat je društvo kot celota veljalo za najmnožičnejše in najkakovostnejše športno društvo v Sloveniji. MŠD Branik je leta 1969 za svoje delovanje prejel Bloudkovo nagrado.Združitev SŠD Polet in NK Branik v Mariborsko športno društvo Branik leta 1951
June 1st, 1951Konec julija leta 1951 sta se SŠD Polet in NK Branik združila v Mariborsko športno društvo Branik. Slovesna otvoritev čolnarne Veslaškega kluba Branik je bila leta 1950. Dve leti kasneje, 12. julija, so slovesno odprli športni park MŠD v Ljudskem vrtu.Ustanovljen samostojni Nogometni klub Branik leta 1949
June 1st, 1949FD Polet se preimenuje v Sindikalno športno društvo Polet leta 1948
June 1st, 1948Pred koncem leta 1948 je prišlo do pobude, ki je leta 1951 privedla do ustanovitve Mariborskega športnega društva Branik. Ime »Branik« naj bi predstavljalo poslanstvo kluba ob severni meji. Začetek te reorganizacije naj bi pripadal nogometu kot najmočnejši športni panogi, potem pa bi se še razširila na druge panoge.Člani predvojnega 1. SSK Maribor in Sokola Maribor-Matica ustanovijo Fizkulturno društvo Maribor leta 1945. Zgodba najstarejšega slovenskega športnega društva je zgodba človeškega duha, čustev, dela in športnega zanosa, je zmaga upornosti, prepričanja, tovarištva in zaupanja. Je zgodba o športnem erosu, lastni zgodovini in kulturi, ki nas vsakodnevno krepi in plemeniti. Začela se je pred več kot sto leti v Mariboru. FD Maribor se preimenuje v Fizkulturno društvo Polet leta 1946.
June 1st, 1945Po koncu 2. svetovne vojne je kazal Ljudski vrt zelo žalostno podobo. Porušeni so bili objekti in uničena igrišča. 19. julija 1945 je bil ustanovni sestanek Fizkulturnega društva Maribor kot naslednjika 1. SSK Maribor in Sokola Maribor-Matica. Društvo je prevzelo igrišča v Ljudskem vrtu in Fizkulturni dom Union. Društvo je imelo naslednje športne panoge, splošno in orodno telovadbo, odbojko, košarko, atletiko, smučanje, plavanje, nogomet, streljanje, tenis, namizni tenis, boks, sabljanje, motoristiko in šah. 27. septembra 1946 se je društvo preimenovalo v Fizkulturno društvo Polet, ki se je nato dve leti kasneje preimenovalo v Sindikalno športno društvo Polet (SŠĐ Polet).Delovanje 1. SSK Maribor pretrga 2. svetovna vojna, nemški okupator prepove delovanje in uniči arhive društva leta 1941
June 1st, 1941V letu 1941 je prišla štiriletna vojna, brez slovenskega športa v Mariboru in brez 1. SSK Maribor. 1. SSK Maribor je bil trdnjava in žarišče domoljubov, zato ni naključje, da je prav to društvo v uporu in narodnoosvobodilnem boju dalo svoj tragični prispevek. Svoje življenje je izgubilo kar 51 članov 1. SSK Maribor, med katerimi so bili štirje narodni heroji.Kot naslednjik Športnega društva Maribor je ustanovljen Prvi slovenski športni klub Maribor leta 1919
February 1st, 1919Po zlomu Avstro-ogrske vladavine je Športno društvo Maribor 28. junija 1919 nasledil prvi slovenski športni klub Maribor (1. SSK Maribor). 1. SSK Maribor se je v razmeroma kratkem času organizacijsko utrdil in na športnem področju močno uveljavil. Na Pohorju so leta 1926 organizirali prve smučarske tekme. Tudi plavalci so začeli tekmovati v neugodnih razmerah na Dravi. Zelo uspešno so se razvili rokomet, namizni tenis, tenis, nogomet in šah. Junija 1929 je bila organizirana otroška olimpijada v raznih športnih igrah s kvalitetnimi turnirji v nogometu, rokometu, tenisu, atletiki in tekmovanju čolnov od Mariborskega otoka do državnega mostu. Kopališče Mariborski otok je bilo odprto leta 1930. Pri 1.SSK Maribor je bil decembra 1930 ustanovljen sabljaški odsek, boksarski odsek pa v septembru 1940.Športno društvo Maribor ob začetku 1. svetovne vojne preneha delovati, natančneje leta 1914
February 2nd, 1914Ustanovljeno Športno društvo Maribor, kot prvo in s tem najstarejše športno društvo na Slovenskem leta 1900
February 1st, 1900Med kolesarji je vzklila ideja, ustanoviti primerno društvo. Že 5. septembra 1900 je cesarsko kraljevska vlada v Grazu potrdila predložena pravila Športnega društva Maribor. Po teh pravilih je bilo potrebno, da društvo goji različne športne panoge. Redni član je bil lahko vsakdo, ki se ukvarja s športom, podporni pa vsak, ki hoče podpirati društvene koristi, vsi pa so morali stanovati v Mariboru. Društveni pozdrav je bil » Zdravo!«. Iz telovadnega dela ŠD Maribor se je leta 1907 razvil mariborski Sokol. Športno društvo Maribor je v začetku prirejalo kegljaško druženje, strelske, pevske in druge zabavne večer ter razne športne zvrsti, kot tenis, kolesarjenje, telovadba in turistika.
Povzeto po: Dr. Valter Doleček: Svečani nagovor ob 118. obletnici Zveze mariborskih športnih društev Branik
2000 – ustanovljena Zveza mariborskih športnih društev Branik (ZMŠD Branik), in je pravni naslednik MŠD Branik.
June 2nd, 2000Predsednik MŠD je leta 1990 sklenil, da bo nujno obnoviti mali stadion. V ta namen je prevzel iniciativo za ustanovitev Zveze športnih društev Branik, ki bi naj obnovo izpeljala. V Zvezo se je združilo šest samostojnih društev skupaj z MŠD-jem 8. oktobra 1991, z nalogo bedeti nad obnovo malega stadiona. Zveza ni bila nikoli uradno registrirana, a je kljub temu uspela izpeljati obnovo do leta 1998. Posodobljen mali stadion je imel 1800 sedežev, pod tribunama pa so bile leta 1999 zgrajene še garderobe in sanitarije. Tako je čakal stadion, v športno uporabnem stanju, na pokritje. Šele v letu 1999 so se nato začele priprave pravil zveze društev in pogodba o pristopu v zvezo. Z ustanovnim zborom Zveze mariborskih športnih društev (ZMŠD) Branik je bila le-ta dne 25. 2. 2000 ustanovljena za uresničevanje skupnih nalog, do konca leta 2000 so pristopili še ostali klubi in MŠD je takrat prenehal obstajati.1952 – slovesna otvoritev športnega parka MŠD Branik v Ljudskem vrtu;
June 6th, 1952MŠD Branik je v letu 1956 sestavljalo 16 klubov in je takrat izdajalo glasilo »Mariborski šport«. Uprava je poslovala v Langerjevi vili v Ljudskem vrtu, poslovanje klubov je potekalo večinoma preko poslovalnice na Grajskem trgu. Nogometni klub je imel poslovalnico v zadružnem domu na Partizanski cesti, kolesarji so imeli svoj sedež v mestni mehanični delavnici na Koroški cesti, šahisti so si uredili prostore v Slovenski ulici 15. V letu 1964 je v zveznih tekmovanjih nastopalo kar 24 moštev MŠD Branik. Njihovi športni dosežki so predstavljali 60 odstotkov vseh vrhunskih rezultatov, doseženih na mariborskem območju. Takrat je društvo kot celota veljalo za najmnožičnejše in najkakovostnejše športno društvo v Sloveniji.
MŠD Branik je leta 1969 za svoje delovanje prejel Bloudkovo nagrado.
1951 – združitev SŠD Polet in NK Branik v Mariborsko športno društvo Branik;
June 1st, 195127. julija 1951 sta se SŠD Polet in NK Branik združila v Mariborsko športno društvo (MŠD) Branik. Slovesna otvoritev čolnarne Veslaškega kluba Branik je bila leta 1950. 12. julija 1952 so slovesno odprli športni park MŠD v Ljudskem vrtu.1949 – ustanovljen samostojni Nogometni klub Branik;
June 1st, 19491948 – FD Polet se preimenuje v Sindikalno športno društvo Polet;
June 1st, 1948Pred koncem leta 1948 je prišlo do pobude, ki je leta 1951 privedla do ustanovitve Mariborskega šporrtnega društva – MŠD Branik. Ime »Branik« naj bi predstavljalo poslanstvo kluba ob severni meji. Začetek te reorganizacije naj bi pripadal nogometu kot najmočnejši športni panogi, potem pa bi se še razširila na druge panoge.1945 – člani predvojnega 1. SSK Maribor in Sokola Maribor-Matica ustanovijo Fizkulturno društvo Maribor; zgodovina mariborskega športnega društva branik Zgodba najstarejšega slovenskega športnega društva je zgodba človeškega duha, čustev, dela in športnega zanosa, je zmaga upornosti, prepričanja, tovarištva in zaupanja. Je zgodba o športnem erosu, lastni zgodovini in kulturi, ki nas vsakodnevno krepi in plemeniti. Začela se je pred več kot sto leti v Mariboru. 1946 – FD Maribor se preimenuje v Fizkulturno društvo Polet;
June 1st, 1945Po koncu 2. svetovne vojne je kazal Ljudski vrt zelo žalostno podobo. Porušeni so bili objekti in uničena igrišča. 19. julija 1945 je bil ustanovni sestanek Fizkulturnega društva Maribor kot naslednika 1. SSK Maribor in Sokola Maribor-Matica. Društvo je prevzelo igrišča v Ljudskem vrtu in fizkulturni dom Union. Društvo je imelo naslednje športne panoge: splošno in orodno telovadbo, odbojko, košarko, lahko atletiko, smučanje, plavanje, nogomet, streljanje, tenis, namizni tenis, boks, sabljanje, motoristiko in šah. 27. 9. 1946 se je društvo preimenovalo v Fizkulturno društvo Polet, ki se je nato dve leti kasneje preimenovalo v Sindikalno športno društvo Polet (SŠĐ Polet).1941 – delovanje 1. SSK Maribor pretrga 2. svetovna vojna, nemški okupator prepove delovanje in uniči arhive društva;
June 1st, 1941V letu 1941 je prišla štiriletna vojna, brez slovenskega športa v Mariboru in brez 1. SSK Maribor. 1. SSK Maribor je bil trdnjava in žarišče domoljubov, zato ni naključje, da je prav to društvo v uporu in narodnoosvobodilnem boju dalo svoj tragični prispevek. Svoje življenje je izgubilo kar 51 članov 1.SSK Maribor, med katerimi so bili štirje narodni heroji.1919 – kot naslednik Športnega društva Maribor je ustanovljen 1. SSK Maribor (prvi slovenski športni klub Maribor);
February 1st, 1919Po zlomu avstro-ogrske vladavine je Športno društvo Maribor 28. junija 1919 nasledil 1. Prvi slovenski športni klub Maribor – 1. SSK Maribor. 1. SSK Maribor se je v razmeroma kratkem času organizacijsko utrdil in na športnem področju močno uveljavil. Na Pohorju so leta 1926 organizirali prve smučarske tekme. Tudi plavalci so začeli tekmovati v neugodnih razmerah na Dravi. Zelo uspešno so se razvili rokomet, namizni tenis, tenis, nogomet, ki je prednjačil, in šah. Junija 1929 je bila organizirana otroška olimpijada v raznih športnih igrah s kvalitetnimi turnirji v nogometu, rokometu, tenisu, lahki atletiki in tekmovanju čolnov od Mariborskega otoka do državnega mostu. Kopališče Mariborski otok je bilo odprto leta 1930. Pri 1.SSK Maribor je bil decembra 1930 ustanovljen sabljaški odsek, boksarski odsek pa v septembru 1940.1914 – Športno društvo Maribor ob začetku 1. svetovne vojne preneha delovati;
February 2nd, 19141900 – ustanovljeno »Športno društvo Maribor« kot prvo in s tem najstarejše športno društvo na Slovenskem, ki je vključevalo več športnih panog. Te so bile: telovadba, kegljanje, turistika, streljanje s flobertom, kolesarjenje, tenis;
February 1st, 1900Med kolesarji je vzklila ideja, ustanoviti primerno društvo. Že 5. kimovca (septembra) 1900 je cesarsko kraljevska vlada v Grazu potrdila predložena pravila Športnega društva Maribor. Po teh pravilih je bilo potrebno, da društvo goji različne športne panoge. Redni član je bil lahko vsakdo, ki se ukvarja s športom, podporni pa vsak, ki hoče podpirati društvene koristi, vsi pa so morali stanovati v Mariboru. Društveni pozdrav je bil » Zdravo!«. Iz telovadnega dela ŠD Maribor se je leta 1907 razvil mariborski Sokol.Športno društvo Maribor je v začetku prirejalo kegljaško druženje, strelske, pevske in druge zabavne večer ter razne športne zvrsti, kot tenis, kolesarjenje, telovadba in turistika.
Povzeto po: Dr. Valter Doleček: Svečani nagovor ob 118. obletnici Zveze mariborskih športnih društev Branik